Čas je že in res se spodobi, da vsaj retrospektivno pogledam na oktobrsko samostojno razstavo, ki sem jo pripravila kot aktivna članica Sekcije DUO v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka.
Za pisanje takrat ni bilo časa, potem je pa prednovoletno delo krojilo moj dan ...
Ponosna sem, da sem v dokaj kratkem času uspela pripraviti eksponate za svojo prvo samostojno razstavo v RC DUO. Čeprav je prostor majhen, ga je potrebno smiselno in estetsko zapolniti in nikakor ne zašariti. Prepričana sem, da mi je to uspelo, sploh ob branju misli in odzivov obiskovalcev. Hvala vsem za lepe želje, vzpodbude, sugestije ...
A ni bilo tako enostavno. Želela sem pokazati več kot le to, s čimer se predstavljam na skopo odmerjeni polički v našem DUO centru.
Tekom teh nekaj let samostojne poti sem se lotila marsičesa, imela vzpone in padce in se ogromno naučila o sebi. Kljub temu, da posegam po najrazličnejših materialih, sem globoko v sebi tekstilka, z dušo in srcem. Seveda pa me kot oblikovalko vedno znova pritegnejo različni materiali in tehnike.
Vso to zmedo in iskanje sebe sem morala strniti v neko estetsko celoto in se predstaviti z vsem mogočim - z meni tako ljubim papirjem; z volno, ki me tako mika in jo vsake toliko časa tako rada polstim; pa z lanom in bombažem, ki sem ga za to priložnost barvala z naravnim indigom, in to brez kemikalij! Uspelo mi je, čeprav sem do barvanja z indigom čutila strahospoštovanje.
Tisti, ki spremljajo moje oblikovanje že dolgo, so bili kar malo začudeni. Zame so bile značilne močne, žive barve, s katerimi sem se podpisovala pod svoje kolekcije. Tokrat pa ... taka barvna brezbarvnost, tako neznačilna zame ...
Kakor da sem se očistila preteklosti in pazljivo, skromno posegam v barvni krog.
vtise z razstave najdete tukaj
